Nobena barva ni obstojna!

Vse barve zbledijo! Prej ali slej! Če ne verjamete, vprašajte ličarja, če lahko uporabi originalno barvo na pol leta starem avtomobilu, ali je potrebna barvna korekcija. S širjenjem tiskalnikov za fotografske izpise se je začelo na veliko pisati in govoriti tudi o obstojnosti. Pojavljajo se številke, ki so dostikrat neverjetno visoke. Za razumevanje teh številk je potrebno določeno predznanje.

Močna UV svetloba lahko hitro spremeni barve

Na obstojnost izpisa vpliva veliko parametrov. UV svetloba, zrak in predvsem dodatki v zraku (onesnaženost), vlažnost, tip barve, papir,... so samo nekateri. V internih poročilih različnih proizvajalcev medijev in barv in vsem je skupna ugotovitev, da realne absolutne števile ni možno zapisati. Pri UV svetlobi je najlažja primerjava s človeško kožo. Tudi pri kremah za sončenje objavljajo faktorje in ne minut! Primerjajte količino UV svetlobe na Kaninu sončnega majskega dne ali v megleni Ljubljani - lahko na isti dan. Prav tako je neprimerno primerjati atmosfero v Riu ali Atenah z (recimo) Koprom. Absolutne številke torej lahko takoj pozabimo.

In vendar nas zanima, katera kombinacija je bolj in katera manj obstojna. Zato so že pred časom definirali ANSI in ISO standarde, ki določajo pogoje, v katerih se izvajajo pospešeni testi. Tako lahko dobimo primerljive rezultate.

Precej proizvajalcev tiskalnikov, barv in papirja se glede obstojnosti sklicuje na rezultate ameriškega podjetja Wilhelm Imaging Research. Henry Wilhelm in Carol Brower Wilhelm se s to problematiko ukvarjata že od leta 1970. Začela sta z raziskovanjem staranja fotografij in filmov, v zadnjih letih pa sta vodilna na področju raziskovanja obstojnosti digitalnih izpisov. Podjetje sodeluje tudi z velikimi imeni, kot so Muzej moderne umetnosti in Corbis. Slednjim so svetovali ureditev skladišča za 65 milijonov fotografij, ki jih hranijo pri temperaturi -20°C. Na njihovi strani lahko brezplačno pogledate rezultate različnih testov.

Poleg standardiziranih testov po ISO in ANSI standardu opravljajo tudi določene teste, ki še niso standardizirani, a se je z leti pokazalo, da so pri oceni staranja pomembni. Rezultati so izraženi v letih, kar je nekoliko zavajajoče. Prvi standard ANSI PH1.42 je že iz leta 1969. Že takrat je bila potreba po oceni življenjske dobe fotografij. Pohitreni test so opravljali z 5.4klux ksenon žarnico. Teste so opravljali pri 90% vlagi (za simulacijo tropskih pogojev), 70% vlagi (za simulacijo običajnih pogojev) in pri manj kot 5% vlagi za raziskavo učinka toplote žarnice. Večji napredek je bil leta 1990, ko so po dvanajstih letih dela napisali nov standard za preverjanje staranja, a tudi tokrat so bili definirani le pogoji poteka testa. Meje sprejemljivosti niso bile določene. Z malimi spremembami je ISO sprejel ta ANSI standard leta 1993. Trenutno je v veljavi ISO 18909 iz leta 2006.

Pri Wilhelmovih podatkih je pomembno, da se je že od začetka testiranj precej posvetil tudi meji sprejemljivosti sprememb. Tako je bilo to najprej definirano z denzitometrično spremembo, v zadnjem času pa z kolorimetrično spremembo. Tako so rezultati primerljivi, a na žalost izraženi v letih. Prav ta leta so problem, ker se dostikrat interpretirajo napačno. Boljša enota bi bil nek 'faktor', saj gre dejansko za medsebojno primerljiv podatek. Recimo, da je za določeno kombinacijo papirja in barve objavljena številka 50 let, za drugo pa 150 let. Iz tega lahko sklepamo le to, da je druga kombinacija 3x bolj obstojna od prve. Koliko pa bo to dejanskih let, je odvisno od okolja. Ne gre pozabiti, da je v določenih okoljih bolj problematična kislina (recimo Atene ali Rio) in ne toliko UV in toplota.

Wilhelmove raziskave so zanimive predvsem zato, ker so testni narejeni s primerljivo metodo in nam zato povedo dosti prav v medsebojni primerjavi, ne pa absolutno. Zanimive so tudi primerjave različnih tehnik izpisa, kjer lahko najdemo tudi foto postopke:

• inkjet tiskalniki s pigmentnimi barvami - praviloma več kot 100 let,
• foto postopek - od 17 do 40 let,
• dyesub tiskalniki (na folije) - od 6 do 26 let, -
• inkjet tiskalniki z dye barve
• od 4 mesece do 96 let,
• Xerografski postopek (laserski tiskalnik) - 23 let.

Več informacij na internetu (povezave se odprejo v novem oknu): www.wilhelm-research.com - uradna stran proizvajalca