A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z
A
ABSORBIRATI/ABSORPCIJA (Absorb/Absorption)
Pretvarjanje energije elektromagnetnega valovanja (svetloba/sevanje) v drugo
obliko energije zaradi vzajemnih učinkov s snovjo, ki energijo vpija. Zaradi
absorpcije se na primer zmanjša usmerjeno prepuščanje vpadne svetlobe, ker
se del energije absorbira ali spremeni v drugo obliko.
ADITIVNE PRIMARNE BARVE (Additive Primaries)
Rdeča, zelena in modra svetloba (red, green, blue light). Če vse tri aditivne
primarne barve kombiniramo pri 100-odstotni jakosti, nastane bela svetloba.
Če jih kombiniramo pri spreminjajoči se jakosti, dobimo številne druge barve
(barvne učinke). Če pri 100-odstotni jakosti kombiniramo po dve aditivni primarni
barvi, dobimo subtraktivne primarne barve, tj. cian, magento in rumeno:
100 % rdeče + 100 % zelene = rumena
100 % rdeče + 100 % modre = magenta
100 % zelene + 100 % modre = cian
Glej tudi geslo subtraktivne primarne barve.
APPEARANCE glej VIDEZ
ATTRIBUTE glej LASTNOST
B
BARVILO (Dye)
V vodi ali drugih topilih raztopljivi koloranti; v nasprotju s pigmenti, ki
niso raztopljivi.
BARVITOST (Hue)
V slovenski literaturi najpogosteje barvni ton, a tudi pestri ton, pestrost,
barvnost, odtenek ... Lastnost barve, s katero razlikujemo barvo od barve in
se odraža v njenem imenu: rdeča, zelena, škrlatna, peščena ... Barvitost je
definirana z razporeditvijo barv na barvnem krogu. Barve enake barvitosti imajo
lahko različno svetlost in nasičenost. Svetlost in nasičenost pri isti barvitosti
definirata (barvni) odtenek.
Prevod angleškega izraza hue je izjemno zamotan. To pričajo tudi nemški prevodi
Farbton, Buntton in od tod slovenski barvni oz. pestri ton. Menim, da ti izrazi
niso ustrezni, ker sta barva in ton dva različna pojma. V glasbi imamo na primer
lestvico osmih tonov, ki jih lahko zaigra vsak instrument. A četudi vsi instrumenti
igrajo isti ton (denimo visoki C), vsak med njimi zveni drugače! Hue bi morali
torej prevajati kot barvni zven, kar pa spet preveč spominja na akustiko. Iz
zadrege nas reši Slovar slovenskega knjižnega jezika 1994, ki pravi:
Barvit -a -o prid., barvitejši 1. poln, bogat barv: barvito cvetje
/ barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik, barvit
opis / barvita skladba ?
Barvitost -i lastnost, značilnost barvitega: barvitost
cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi
... zvočna barvitost
BARVNE PRESLIKAVE (Gamut
Mapping)
Pretvarjanje (preslikovanje) barv iz enega barvnega prostora v drugega, tudi
iz dveh ali več v enega. Glede na naravo barvnega prostora, v katerega se barve
preslikujejo, prihaja do zgoščanja (barvne razlike se zmanjšajo) ali krčenja
(nekatere barve izginejo) prvotnega barvnega obsega.
BARVNE TABLICE glej IT8
BARVNI IZVLEČEK (Color Separation)
BARVNA KOMPRESIJA (Gamut
Compression)
Tudi tonska kompresija, če gre za sive oz. nevtralne barve. Zgoščanje
barv, to je zmanjševanje barvnih razmikov med njimi v primeru,
ko večji barvni obseg
(prostor) preslikujemo v manjši barvni obseg (prostor). Barvni obseg fotografskega
filma je na primer večji od barvnega obsega procesnih barv CMYK, zato se barve
vanj preslikajo tako, da se "zgostijo", upodobijo pa tako, da se
med njimi zmanjšajo barvne razlike - barve težje ločujemo eno od druge, razmerja
pa se bolj ali manj ohranijo. Glej tudi geslo barvni obseg.
BARVNA TEMPERATURA (Color Temperature)
Merilo za barvo svetlobe, ki jo pri različnih temperaturah seva segreto telo.
Izraža se v absolutnih enotah, tj. v stopinjah kelvina (K). Nižje barvne temperature,
npr. okoli 2400 K, označujejo svetlobo rdečkaste barve; višje temperature,
kot je 9300 K, označujejo svetlobo modrikaste barve. Nevtralno siva barva ima
po drugi strani barvno temperaturo 6504 K.
BARVNI MODEL (Color Model)
Lestvica ali sistem, s katerim je mogoče upodobiti izmerjeno in numerično opisano
barvo oz. vsako izmed njenih lastnosti posebej. Na barvnih modelih temelji
upodabljanje barv v računalniški grafiki, v merilnih instrumentih in grafičnih
procesih.
BARVNI OBSEG (Gamut)
Vse različne barve, ki jih lahko upodobimo z izbranim barvnim modelom (RGB,
CMY, CMYK), napravo, postopkom ali procesom.
BARVNI OPIS (Color Specification)
Triobmočne vrednosti (X, Y, Z; X10, Y10, Z10), kromatične koordinate s svetlostjo
(xy, Y) ali druge vrednosti kakšne lestvice za opisovanje barv, s katerimi
lahko barvo numerično opišemo v izbranem barvnem modelu oz. sistemu.
BARVNI PROSTOR (Color Space)
Tridimenzionalna geometrična predstavitev barv, ki jih lahko vidimo ali upodobimo
s kakšnim barvnim modelom.
BARVNI RAZMIK (Delta E, Delta Error)
Pri vrednotenju barvnih razlik (Color Tolerancing) simbol delta E označuje
prostorski barvni razmik, to je barvno razliko med barvama, določeno po izbranem
modelu oz. formuli (color difference equation). Barvni razmik se v osnovi računa
po enačbi za oddaljenost dveh točk v prostoru, torej kot kvadratni koren iz
vsote kvadratov razlik v kromatičnosti (a* in b*) ter svetlost L*. Glej tudi CIE94.
BARVNO KOLO (Color Wheel)
Krožna razporeditev vidnih spektralnih barv (v obliki kroga), tako da si nasproti
stoje vsi komplementarni pari; npr. magenta in zelena, modra in rumena, cian
in rdeča ...
BARVNO UPRAVLJANJE (Color
Management)
Skladno upodabljanje barv v vsem tehnološkem procesu in na vseh napravah, ne
glede na barvni model, vključno z izvirnikom, skenerjem, monitorjem, barvnim
tiskalnikom in odtisom na tiskarskem stroju.
BELA SVETLOBA (White Light)
Svetloba, ki teoretično z enako jakostjo emitira vse valovne dolžine vidnega
spektra. Realno tega ne zmore skoraj noben primarni svetlobni vir.
BLACK glej ČRNA BARVA
BRIGHTNESS glej SIJAVOST
C
CALIBRATION glej KALIBRACIJA
CHROMA glej KROMA
CIE (Commision Internationale de l'Eclairage, angl. International
Commission on Illumination) Kratica francoskega imena, ki v prevodu pomeni
Mednarodna komisija za razsvetljavo, dandanes poglavitna mednarodna organizacija,
ki se ukvarja z barvami in merjenjem oz. vrednotenjem barv.
CIAN (Cyan)
Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed
štirih procesnih barv za tiskanje v barvah. Čista cian barva je popolnoma brez
rdeče, ker absorbira ves rdeči del spektra, odbija ali prepušča pa modri in
zeleni del.
CIE94
Obrazec za izračunavanje barvnih razmikov na podlagi tridimenzijskih elipsoidov,
ki definirajo barvno ustreznost (sprejemljivost, neoporečnost). V zasnovi je
obrazec CIE94 podoben obrazcu CMC 2:1, ne more pa se v celoti prilagajati različnim
barvnim in svetlostnim območjem. Zato se je na podlagi opravljenih študij na
začetku tisočletja začel uveljavljati obrazec DE2000 (beri delta E dva tisoč).
CIELAB (CIE L* a* b*, CIE Lab)
Barvni prostor, v katerem se barvne vrednosti L*, a* in b* nanašajo na pravokotne
osi tridimenzijskega koordinatnega sistema. Enake geometrične razlike v prostoru
približno ustrezajo enakim barvnim, torej vizualnim razlikam. Vrednost L* predstavlja
svetlost barve, vrednost a* nanašamo na rdeče-zeleno koordinatno os, vrednost
b* pa na rumeno-modro koordinatno os. Uporaba barvnega prostora CIELAB je trenutno
najbolj razširjena, predvsem pa je priljubljena pri merjenju koloriranih objektov
v odbiti ali prepuščeni svetlobi.
CIE - STANDARDIZIRANE SVETLOBE (Standard Illuminants)
CIE je definirala standardizirane spektralne podatke za štiri različne vrste
svetlobe. Vsak barvni opis s triobmočnimi podatki (X, Y, Z) se mora nanašati
na eno izmed njih. Standardizirane svetlobe so zgolj numerični podatki in fizično
ne definirajo svetlobnih virov, ki bi jih utegnili proizvajati.
CIE - STANDARDIZIRANI OPAZOVALEC (Standard Observer)
Zamišljeni (hipotetični, virtualni) opazovalec, ki vidi barve tako, kot definirajo
spektralni podatki za triobmočne (tristimulusne) določitve CIE in vidno polje
2 stopinji iz leta 1931 (CIE 1931 standard colorimetric observer). Leta 1964
je CIE definirala tudi standardiziranega opazovalca za vidno polje 10 stopinj.
Če se barvni opis nanaša na to vidno polje, se vse cenilke označijo z indeksom
10, če so brez oznak, pa avtomatično domnevamo, da veljajo za vidno polje 2
stopinji.
CIE xy CHROMATICITY DIAGRAM glej KROMATIČNI
DIAGRAM CIE xy
CIE TRISTIMULUS VALUES glej TRIOBMOČNE
VREDNOSTI CIE
CIE CHROMATICITY COORDINATES glej KROMATIČNE
KOORDINATE CIE
CMC (Color Measurement Committee)
Komisija za merjenje barv pri Društvu koloristov Velike Britanije (Society
of Dyes and Colourists in Great Britain) je razvila logični obrazec za vrednotenje
barvnih razmikov DE, ki temelji na elipsoidih; predstavlja alternativo (konkurenco)
drugim sferičnim in elipsoidnim sistemom v barvnem prostoru CIELAB.
CMY
Primarne barve subtraktivnega mešanja cian, magente in rumene; glej geslo subtraktivne
primarne barve.
COLOR MANAGEMENT glej BARVNO UPRAVLJANJE
COLOR MATCHING FUNCTION glej KOLORIMETRIČNE
FUNKCIJE
COLOR MODEL glej BARVNI
MODEL
COLOR SEPARATION glej BARVNI
IZVLEČEK
COLOR SPACE glej BARVNI
PROSTOR
COLOR SPECIFICATION glej BARVNI
OPIS
COLOR TEMPERATURE glej BARVNA
TEMPERATURA
COLOR WHEEL glej BARVNO
KOLO
COLORANTS glej KOLORANTI
COLORSYNC
Barvni računalnik za barvno upravljanje (izračun barvnih pretvorb) na ravni
operacijskega sistema Apple Macintosh. Arhitekturo ColorSynca uporabljajo drugi
dobavitelji programske opreme ali instrumentov; npr. za kalibracijo in profiliranje
monitorjev, tiskalnikov, tiskarskih procesov ...
COLORIMETER glej KOLORIMETER
COLORIMETRIC glej KOLORIMETRIČEN
CONTRAST glej KONTRAST
CONTROL LIMITS glej MEJNA ODSTOPANJA
CORRELATED COLOR TEMPERATURE glej VZAJEMNA
BARVNA TEMPERATURA
Č
ČRNA BARVA (Black)
Odsotnost vse odbite svetlobe; barva, ki nastane, ko snov absorbira vso svetlobo
danega svetlobnega vira.
Če kombiniramo 100-odstotne jakosti kolorantov cian, magenta in rumene barve,
teoretično nastane črna barva. V resnici ta kombinacija tvori umazano sivo
ali celo temno rjavo barvo. Pri štiribarvnem tisku je črna ena izmed procesnih
barv.
V skovanki CMYK črka K označuje črno barvo (blacK). S tem se izognemo zamenjevanju
z modro barvo, ki jo v skovanki RGB označuje črka B.
D
D50 (CIE Standard Illuminant)
Standardizirana svetloba CIE, ki predstavlja barvno temperaturo 5000 K. Barva
svetlobe pri tej barvni temperaturi se najpogosteje uporablja za opazovanje
tiskovin (odtisov), še zlasti v svetlobnih kabinah. Glej tudi geslo vrste
svetlobe D (Illuminants D).
D65 (CIE Standard Illuminant)
Standardizirana svetloba CIE, ki predstavlja barvno temperaturo 6504 K.
DELTA ERROR (Delta E) glej BARVNI RAZMIK
DENZITOMETER (Densitometer)
Fotoelektrični instrument za merjenje optične gostote v odbiti ali prepuščeni
svetlobi.
DENSITY glej OPTIČNA GOSTOTA
DEVICE-DEPENDENT glej PROCESNO ODVISEN
DEVICE-INDEPENDENT glej PROCESNO
NEODVISEN
DEVICE PROFILE glej PROFIL
NAPRAVE
DINAMIČNI OBSEG - OBMOČJE (Dynamic Range)
Območje vrednosti, ki jih naprava lahko meri, od najnižje vrednosti kake veličine,
ki jo še lahko zazna, do najvišje, ki jo še lahko procesira.
DYE glej BARVILO
E
ELEKTROMAGNETNI SPEKTRUM (Electromagnetic
Spectrum)
Široka paleta elektromagnetnih valov, ki se pri različnih valovnih dolžinah
širijo skozi prostor. Valovi različnih valovnih dolžin imajo različne lastnosti;
večine ne moremo videti, niti kako drugače zaznati. Samo tisti z valovnimi
dolžinami od 380 do 720 nanometrov so vidni in jih zaznavamo kot svetlobo.
Elektromagnetni valovi zunaj vidnega spektra med drugim obsegajo mikrovalove,
radijske valove, x-žarke in gama žarke.
EMISIJSKI OBJEKT (Emissive Object)
Objekt (predmet ali snov), ki seva - emitira - svetlobo. Emisijo svetlobe navadno
povzroči kakšna kemijska reakcija, kot sta izgorevanje plinov na soncu ali
močno segrevanje žarilne nitke v žarnici.
F
FLOURESCENČNA SIJALKA (ŽARNICA) (Fluorescent Lamp)
Z živosrebrnimi hlapi napolnjena in z luminiscenčno snovjo (fosforji) prevlečena
steklena cev. Ko električni tok naelektri/razelektri plin v cevi, se pojavi
ultravijolično sevanje in aktivira fosforje luminiscenčne prevleke, da začno
oddajati svetlobo.
FOTOELEKTRIČNO (Photoelectric)
Izraz se nanaša na električne učinke, ki jih povzroča svetloba ali kakšna druga
oblika sevanja, npr. emisija elektronov.
FOTORECEPTOR (Photoreceptor)
Fotoreceptorji so vidni živci na mrežnici človeškega očesa; delijo se v paličke
(rods) in čepke (cones). Fotoreceptorje aktivirajo vidne valovne dolžine svetlobnega
dražljaja. Nastanejo signali, ki jih odpošljejo v možgane, ti pa jih interpretirajo
kot barvni vtis oziroma barvno doživetje.
FOUR-COLOR PROCESS glej ŠTIRIBARVNI TISK
G
GAMUT glej BARVNI
OBSEG
GAMUT COMMPRESSION glej BARVNA
KOMPRESIJA
GAMUT MAPPING glej BARVNE
PRESLIKAVE
H
HIFI TISKANJE (HiFi Printing)
Barvni tisk z razširjenim naborom procesnih barv; v heksakromiji uporabljamo
poleg štirih (CMYK) še tri dodatne tiskarske barve (navadno rdečo, zeleno in
modro), v oktokromiji pa tudi druge.
HUE glej BARVITOST
I
ICC (International Color Consortium)
Združenje proizvajalcev strojne in programske opreme, ki so se posvetili razvoju
neodvisnega podatkovnega formata (glede na operacijski sistem računalnika)
za definicijo barvnih in reprodukcijskih značilnosti naprav in postopkov pri
digitalnem upodabljanju, tiskanju in v grafični dejavnosti na splošno.
ILLUMINANT glej VRSTA SVETLOBE
ILLUMINANTS A (CIE) glej VRSTE SVETLOBE A
ILLUMINANTS C (CIE) glej VRSTE
SVETLOBE C
ILLUMINANTS D (CIE) glej VRSTE
SVETLOBE D
ILLUMINANTS F (CIE) glej VRSTE
SVETLOBE F
INTENZIVNOST, INTENZITETA (Intensity)
Jakost. Nasičenje elektromagnetne energije v vidnem delu spektra. Svetloba
visoke intenzivnosti daje visokonasičene barve z visoko kromo.
IT8
Oznaka za serijo barvnih tablic, ki jih uporabljamo za karakteriziranje (profiliranje)
v sistemu za barvno upravljanje. Tablice s to oznako je razvil Nacionalni ameriški
inštitut za standardizacijo ANSI (American National Standards Institute), komisija
IT8, ki se ukvarja s standardizirano izmenjavo digitalnih podatkov. Za različna
področja so razvili različne oblike barvnih tablic; posebej za skenerje in
tiskalnike, posebej za opazovanje v odbiti in prepuščeni svetlobi ... Ameriške
barvne tablice je leta 1996 privzela mednarodna organizacija za standardizacijo
ISO in jih definirala s standardi (SIST) ISO 12641 Barvne tablice za umerjanje
skenerjev in (SIST) ISO 12642 Vhodni podatki za opis štiribarvnega tiska s
procesnimi barvami.
J
K
KALIBRACIJA (Calibration)
Poenostavljeno pomeni pregledovanje, nastavljanje ali sistematično standardiziranje
merilnega obsega kakšnega instrumenta.
KELVIN (K)
Fizikalna enota za merjenje absolutne temperature. Kelvinova lestvica se začne
pri absolutnem ničlišču, ki ustreza -273 stopinjam Celzija.
KOLORIMETER (Colorimeter)
Optični instrument za merjenje barv, ki se na dražljaje odziva podobno kakor
človeško oko: v njem analizira delež modre, zelene in rdeče komponente.
KOLORIMETRIČEN (Colorimetric)
Nanašajoč se na vrednosti, ki določajo deleže treh barvnih svetlob ali receptorjev
- rdečega, zelenega in modrega.
KOLORIMETRIČNE FUNKCIJE (Color Matching
Functions)
Slovenska terminologija je tu zelo neenotna in komplicirana. Literatura navaja
pojme: funkcije spektralnih vrednosti, spektralne vrednosti normalnega opazovalca,
kolorimetrijske funkcije po CIE. Pomensko so relativni deleži (vrednosti) treh
primarnih barv (dražljajev), s katerimi se pri aditivnem mešanju upodobi barva
kakšne monokromatske svetlobe (ena valovna dolžina). Deleži vseh valovnih dolžin
v spektru dajejo zvezno funkcijo, ki jo predstavlja ustrezna krivulja. Izraz
se nanaša v glavnem na kolorimetrične funkcije, s katerimi je definiran standardni
opazovalec CIE.
KOLORANTI (Colorants)
Snovi, ki del vidne svetlobe absorbirajo, drugi del pa odbijajo ali prepuščajo
in tako tvorijo nove barve. V fizikalno-kemijskem smislu so koloranti barvila
in pigmenti, med njimi tudi tonerji, fosforji ...
KONTRAST (Contrast)
Razlika med najsvetlejšimi in najtemnejšimi območji podobe (slike).
KROMA (Chroma)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, kako je kakšna površina
nasičena z določeno barvo ali barvnim tonom, na primer: rdeče jabolko ima veliko
kromo, tako tudi tempera barvice, medtem ko imajo akvarelne majhno kromo. Črna,
siva in bela barva so popolnoma nenasičene in nimajo krome.
To lastnost uporabljamo v modelu za opisovanje barv L* C* H* -
Lightness (svetlost), Chroma (kroma, nasičenost), Hue (barvitost, barvni ton).
Glej tudi nasičenost (Saturation).
KROMATIČNOST (Chromaticity),
KROMATIČNE KOORDINATE (Chromaticity
Coordinates)
V slovenski strokovni literaturi se v prvem primeru uporabljajo tudi pojmi
barvnost, v drugem pa deleži barvnih vrednosti, standardizirani barvni deleži,
barvnostne koordinate. Kromatičnost in kromatični koordinati so dimenzije barvnega
učinka, na splošno barve, ki "govore" o njenem odtenku in nasičenosti,
ne oziraje se na njegovo svetlost. Geometrično jo predstavlja točka v ravnini
dvodimenzionalnega kromatičnega diagrama s konstantno svetlostjo; glej tudi
geslo kromatični diagram CIE xy.
KROMATIČNI DIAGRAM CIE xy (CIE xy
Chromaticity Diagram)
Dvodimenzijski graf s kromatičnima koordinatama x (abscisa) in y (ordinata)
z vrisanim spektralnim lokom, ki ga tvorijo monokromatske svetlobe v valovnem
območju od 380 do 770 nm. Četudi je dvodimenzijski prikaz tridimenzionalnih
barvnih pojavov, ima mnogo zanimivih značilnosti: med drugim omogoča primerjavo
aditivnih in subtraktivnih barv oz. barvnih svetlob in barvnih objektov.
KROMATIČNE KOORDINATE CIE (CIE Chromaticity Coordinates)
Vrednosti abscise x in ordinate y, ki določata lokacijo barve v kromatičnem
diagramu CIE xy.
L
LASTNOST (Attribute)
Razlikovanje pri zaznavanju, dojemanju ali vrsti videza. Barve najpogosteje
razlikujemo z opisovanjem lastnosti, kot so barvni ton, nasičenost in svetlost.
L* C* H*
Barvni model, ki temelji na barvnem prostoru CIELAB, le da so točke (barve)
definirane s polarnimi (cilindričnimi) in ne kartezičnimi (pravokotnimi) koordinatami.
Barvitost H* določa ravninski kot (azimut) v stopinjah od 0 do 360.
LIGHT glej SVETLOBA
LIGHTNESS glej SVETLOST
LUMINIFORJI (Phosphors)
Angleški izraz se nanaša na luminiscenčne snovi, ki obsevane (navadno z UV-žarki)
oddajajo vidno svetlobo (fluorescenčne svetilke). Svetloba se izseva takoj
po vzbuditvi aktivne snovi in govorimo o fluorescenci. Luminiscenčne snovi,
v katerih je ta pojav možen, so v slovenski strokovni terminologiji tako imenovani
luminiforji.
M
MAGENTA
Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed
štirih procesnih barv za tiskanje v barvah. Čista magenta barva je popolnoma
brez zelene, ker absorbira ves zeleni del spektra, odbija ali prepušča pa modri
in rdeči del.
MEJNA ODSTOPANJA (Control Limits)
Z različnimi denzitometričnimi ali kolorimetričnimi veličinami definirano še
dopustno spreminjanje razmer na tiskarskem stroju. Pri tisku naklade se odražajo
kot odstopanja med želeno in doseženo kakovostjo odtisov. Odtisi, na katerih
se meritve izkažejo zunaj mejnih odstopanj, so oporečni - makulature, to je
tiskarski izmet. Mejna odstopanja so osnova za procesni nadzor tiskanja.
METAMERIZEM (Metamerism, Metameric Pair)
Pojav, kjer sta barvi dveh objektov v določenih razmerah oz. pri določeni svetlobi
vizualno enaki, pri drugi svetlobi pa različni. Taki barvi sta torej samo pogojno
enaki - metameri.
MONITOR RGB
Enak pomen kot RGB. Monitor RGB se nanaša na specifičen barvni prostor, ki
ga točno določen monitor lahko upodobi z različnimi kombinacijami rdeče (R),
zelene (G) in modre (B) svetlobe.
MUNSELLOV BARVNI ATLAS (Munsell Color Charts)
Tudi Munsellov barvni sistem. To je tridimenzionalni sistem za opisovanje barv,
ki ga je okoli leta 1920 (?) razvil ameriški slikar Albert Munsell. Temelji
na treh lastnostih: barvnem tonu MH (Munsell Hue), svetlosti MV (Munsell Value)
in nasičenosti oz. kromi MC (Munsell Chroma).
N
NANOMETER (nm)
Dolžinska enota, ena milijoninka milimetra (10 na -9 m). Z nanometri merimo
valovne dolžine svetlobe.
NASIČENJE (Saturation)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero se kakšna barva razlikuje od enako
svetle nevtralne barve. Kolorimetrično ji ustreza kroma (Chroma).
O
OPTIČNA GOSTOTA (Density)
Pove, kako snov absorbira (vpija) svetlobo. Temnejša je snov, bolj vpija svetlobo,
višja je optična gostota.
OVERPRINT glej PRETISKOVANJE
P
PHOSPHORS glej LUMINIFORJI
PHOTOELECTRIC glej FOTOELEKTRIČNO
PHOTORECEPTOR glej FOTORECEPTOR
PIGMENT (Pigment)
Netopljiv kolorant. Nasprotje od barvil, ki sodijo med topljive kolorante.
PIKSEL (Pixel)
Slikovna celica (točka, pika) - v angleščini skovanka iz PIcture cELl. Pojem
se nanaša na upodabljanje barv z monitorji, skenerji in digitalnimi kamerami.
Piksel lahko tvori le ena slikovna točka (enobarvne slike) ali pa več slikovnih
točk, ki na tistem mestu, v eni celici torej, upodabljajo barve. Na barvnem
televizorju ali monitorju eno slikovno celico tvorijo tri slikovne točke: modra
zelena in rdeča. Podobno je na skenerju, pri digitalnih kamerah pa slikovne
točke zelo radi zamenjujejo s slikovnimi celicami. Piksli so podobni elementarnim
kvadratom rastrskih pik na papirju. S piksli se podaja slikovna ločljivost
različnih naprav; navadno s številom pikslov na palec (inčo), ppi (pixels per
inch). Te enote se ne sme zamenjevati z dpi (dots per inch), s katero merimo
ločljivost različnih tiskalnikov.
PIXEL glej PIKSEL
PRETISKOVANJE (Overprint)
V merilnem klinu na koncu tiskarske pole so praviloma barvna polja, kamor se
ena na drugo tiskata po dve oziroma tri procesne barve. Z denzitometričnim
merjenjem teh polj lahko določimo tako imenovano navzemanje tiskarskih barv;
navzemanje pove, koliko drugotiskane barve se v primerjavi s tiskom na bel
papir natisne na že potiskano podlago. Angleški izraz Overprint se nanaša na
vsak objekt, ki se tiska na vrh že odtisnjenih grafičnih prvin.
PRIMARNE BARVE (Primary Colors)
Dominantna območja vidnega spektra, s katerimi lahko dobimo tudi druge barvne
učinke: rdečo, zeleno in modro, ki se v spekter bele svetlobe dopolnjujejo
s cian, magento in rumeno; glej gesli aditivne/subtraktivne primarne
barve.
PRIZMA (Prism)
Trikotno oblikovano telo iz stekla ali podobne prozorne snovi. Pri prehodu
skozi prizmo se bela svetloba razkloni v mavrične barve - barvni spektrum.
To dokazuje, da belo svetlobo tvorijo druge, spektralne barve, ki se pri prehodu
skozi prizmo odklanjajo glede na valovno dolžino pripadajočega elektromagnetnega
valovanja.
PROCESNI NADZOR (Proces Control)
Pri tisku naklade z denzitometričnimi in kolorimetričnimi metodami merimo merilne
kline na odvzetih tiskarskih polah. Podatke analiziramo in primerjamo z želenimi
vrednostmi, ki jih definirajo mejne vrednosti; glej geslo mejna
odstopanja.
PROCESNO ODVISNO (Device-Dependent)
Upodabljanje barv v barvnem prostoru specifičnih naprav, postopkov, tehnoloških
operacij ali procesov. Na primer: barvo v modelu RGB lahko upodobi samo monitor,
naprava z omejenimi zmožnostmi in omejenega barvnega obsega. Poleg tega imajo
različni monitorji različne zmožnosti in omejitve, neumerjeni iste barve RGB
upodabljajo vizualno različno, umerjeni pa pogojno enako. Isto velja tudi za
različne vrste skenerjev, tiskalnikov in tiskarskih procesov.
PROCESNO NEODVISNO (Device-Independent)
Upodabljanje barv v barvnem obsegu vseh vidnih barv, tako kot ga definira standardni
opazovalec, neodvisno od upodobitvenih sposobnosti katere koli specifične naprave.
PROFIL NAPRAVE (Device Profile)
Informacija oziroma podatki o tem, kako določena naprava v kakšnem stanju upodablja
in reproducira barve. Profili monitorjev, skenerjev in tiskalnikov se shranijo
v sistemu za barvno upravljanje oziroma v modulu za barvno upravljanje, kot
je Apple ColorSync, in omogočajo barvno komunikacijo, točneje pretvarjanje
barv med njimi, vizualni učinek pa naj bi ostal vseskozi čim bolj enak. Profil
naprave določimo pri njenem kalibriranju in karakteriziranju (profiliranju).
Q
R
REFLECTANCE glej STOPNJA REFLEKSIJE
REFLEKSIJSKI OBJEKT (Reflective Object)
Trden objekt - površina ali snov, ki odbija nekaj ali vse valovne dolžine vpadne
svetlobe. Refleksijski objekt, ki v vse smeri odbija 100 odstotkov vpadne svetlobe,
se imenuje popolni difuzor - idealna fotometrična površina, ki odbija svetlobo
katere koli valovne dolžine v vse smeri, je obenem tudi idealno bela površina.
RGB
Primarne barve aditivnega mešanja: rdeča (Red), zelena (Green) in modra (Blue).
Glej tudi geslo aditivne primarne barve.
RUMENA (Yellow)
Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed
štirih procesnih barv za tiskanje v barvah. Čista rumena barva je popolnoma
brez modre, ker absorbira ves modri del spektra, odbija ali prepušča pa zeleni
in rdeči del.
S
SATURATION glej NASIČENOST
SEQUENCE glej ZAPOREDJE TISKA
SIJAVOST (Brightness)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, koliko (več ali manj)
svetlobe kakšna površina oddaja (seva ali odbija). Sijavost uporabljamo v glavnem
za opisovanje svetlosti barvne svetlobe, ki jo oddajajo svetila, torej za opisovanje
aditivnih barv (opomba prevajalca). To lastnost uporabljamo v modelu za opisovanje
barv H S B - Hue (barvni ton), Saturation (nasičenost), Brightness (sijavost).
Sijavost moramo razlikovati od svetlosti - glej tam.
SPEKTRALNA KRIVULJA (Spectral Curve)
"Prstni odtis" barve; vizualna (grafična) predstavitev spektralnih
podatkov. Spektralno krivuljo načrtamo v diagram, kamor na ordinato y (navpično
os) nanašamo stopnjo refleksije, transmisije ali emisije, na absciso x (vodoravno
os) pa valovne dolžine vidne svetlobe (navadno od 380 do 720 nm). Stopnje in
valovne dolžine pri izbranem intervalu dajejo v diagramu točke, ki oblikujejo
značilno krivuljo.
SPEKTRALNI OPIS BARVE (Spectral Data)
Najpreciznejši opis barvnega dražljaja, še zlasti objektnih barv. Barvni videz
objekta je odvisen od tega, kako njegova površina modulira vpadno svetlobo
in kako jo odbija do opazovalca. Spektralni podatki povedo, kako objekt spremeni,
torej modulira vpadno svetlobo. Spektralne podatke dobimo tako, da pri izbranem
intervalu (koraku) merimo delež (odstotek) svetlobe, ki se odbija pri določenih
valovnih dolžinah. Spektralne podatke vizualno (grafično) predstavlja spektralna
krivulja; glej tam.
SPEKTROFOTOMETER (Spectrofotometer)
Instrument, s katerim merimo spektralne podatke - spektralne značilnosti svetlobe,
ki jo objekt odbija, prepušča ali emitira.
SPEKTRUM (Spectrum)
Prostorska razporeditev elektromagnetne energije po velikosti valovne dolžine.
Glej tudi gesli elektromagnetni spektrum, vidni
spektrum.
STANDARD (Standard)
Zakonit (uveljavljen in preizkušen) referenčni (izkazan) etalon za umerjanje
instrumentov. Kolorimetrične meritve barv se vedno izvajajo glede na izbrano
oz. določeno referenco (popolni difuzor), ki jo predstavlja standard oz. standardni
etalon za umerjanje.
STOPNJA REFLEKSIJE ALI ODBOJNOST (Reflectance)
je delež svetlobe, ki ga odbija kakšen objekt. To je veličina, s katero se
vrednoti katera koli oblika odboja. Spektrofotometri merijo odbojnost objekta
pri različnih intervalih vzdolž vidnega spektra, da bi določili njegovo spektralno
krivuljo. Glej tudi gesli spektralna krivulja, spektralni
podatki.
SUBTRAKTIVNE PRIMARNE BARVE (Subtraktive
Primaries)
Cian, magenta in rumena. Če jih na bel papir tiskamo eno na drugo (100 %),
bi morala teoretično nastati črna - brezbarvje (ker realno nimajo idealne spektralne
selektivnosti, nastane v najboljšem primeru temno siva, še raje pa temno rjava).
Iz dvojice subtraktivnih primarnih barv (2 x 100 %) dobimo aditivne primarne
barve:
modra = 100 % cian + 100 % magente
zelena = 100 % cian + 100 % rumene
rdeča = 100 % magente + 100 % rumene
Če pa spreminjamo tudi delež papirne površine, ki je potiskan s kakšno subtraktivno
primarno barvo, dobimo paleto številnih drugih barvnih učinkov.
SVETLOBA (Light)
Elektromagnetno valovanje v spektralnem območju, ki ga lahko zaznavajo človeške
oči (približno od 380 do 720 nm).
SVETLOBNA KABINA (Viewing Booth)
Omejeno ali zaprto območje - navadno v obliki namizne omarice brez vrat -,
kjer so zagotovljene standardizirane svetlobne razmere za opazovanje barv.
Zaradi spreminjajoče se dnevne in/ali umetne svetlobe je kabina nujna v vsej
grafični dejavnosti: v oglasni agenciji, v reprodukcijskem studiu, v tiskarski
strojnici ... Le svetlobne kabine zagotavljajo stabilne razmere za opazovanje
predlog, preskusnih, proizvodnih odtisov in tiskovin. Stene svetlobnih kabin
so nevtralno sive, svetloba je ena sama ali pa imamo možnost, da izbiramo med
različnimi vrstami standardiziranih svetlob. Najpogosteje se rabi svetloba
D65, vse bolj pa se uveljavlja D50. Slednjo predpisujejo standardi (SIST) ISO
12647.
SVETLOST (Lightness)
Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, koliko (več ali manj)
svetlobe kakšna površina oddaja (seva ali odbija). Nanaša se tudi na vizualno
razlikovanje belih in sivih objektov na eni ter svetlih in temnih barvnih objektov
na drugi strani. Svetlost uporabljamo predvsem za opisovanje svetlosti barvne
svetlobe, ki jo oddajajo sekundarna svetila, torej za opisovanje subtraktivnih
barv in kolorantov (opomba prevajalca). To lastnost uporabljamo v modelu za
opisovanje barv L C H - Lightness (svetlost), Chroma (kroma, nasičenost) in
Hue (barvitost, barvni ton). Svetlost moramo razlikovati od sijavosti -
glej tam.
Š
ŠTIRIBARVNI TISK (Four-Color Process)
Upodabljanje barv s tiskanjem štirih procesnih barv in ne samo treh primarnih
barv; pri tem uporabljamo primarne barve subtraktivnega mešanja cian, magento
in rumeno, dodatno pa tiskamo še četrto črno barvo. Vse štiri skupaj so tako
imenovane procesne barve. Koloranti se tiskajo na papir v obliki rastrskih
pik različnih velikosti, oblik in pod različnimi koti, da nastane na različnih
mestih odtisa vtis (iluzija, privid) različnih barv. Glej tudi CMY, subtraktivne
primarne barve.
T
TEST TARGETS glej IT8
TOLERANCA (Tolerance)
Sprejemljiva razlika med želenimi (navadno jih določa standard ali naročnikove
zahteve) in doseženimi vrednostmi (dobimo jih z merjenjem vzorcev); glej tudi barvni
razmik - delta error.
TRANSMISIJSKI OBJEKT (Transmissive Object)
Predmet ali snov, ki svetlobo prepušča z ene strani na drugo. Transmisijski
objekt je prozoren ali prosojen. Njegova barva je odvisna od tega, kako modulira
valovne dolžine vpadne svetlobe oz. katere prepušča in katere ne.
TRIOBMOČNE METODE (Tristimulus)
Metode za opisovanje ali upodabljanje barv s tremi dražljaji, bodisi aditivno
(R G B) bodisi subtraktivno (C M Y) ali z atributi, simboli razlikovanja, kot
je L C H (Lightness, Chroma, Hue).
TRIOBMOČNI OPIS BARVE (Tristimulus Data)
Triobmočne vrednosti, ki opisujejo ali upodabljajo določeno barvo, denimo R
= 255, G = 255, B = 0 (aditivno rumena barva). Triobmočni podatki sami po sebi
barve ne opisujejo dovolj precizno; poznati je treba tudi svetlobo, standardiziranega
opazovalca, pri procesno odvisnih modelih RGB pa tudi upodobitvene značilnosti
naprav; glej geslo procesno odvisno.
TRIOBMOČNE VREDNOSTI CIE (CIE Tristimulus
Values)
Številčni deleži treh komponent, ki so potrebne v tribarvni aditivni mešanici,
da bi se upodobila želena barva: v sistemu CIE jih označujejo X, Y in Z. Triobmočne
vrednosti o barvi ne povedo ničesar, če nista znana svetloba in standardizirani
opazovalec, na katera se nanašajo. Če podatki tega ne navajajo, se avtomatično
smatra, da vrednosti X, Y, Z veljajo za standardiziranega opazovalca z vidnim
poljem 2 stopinji in za svetlobo C.
U
V
VAL (Wave)
Fizikalni pojav, ko se kakšna veličina pri razširjanju skozi medij periodično
spreminja - narašča in upada.
VALOVNA DOLŽINA (Wavelenght)
Svetlobo dajejo elektromagnetni valovi. Valovna dolžina je razdalja med sosednjima
vrhovoma (maksimumoma) ali dolinama (minimumoma) dveh sosednjih valov.
VIDEZ (Appearance)
Pojav naravnih objektov in snovi, ki se prikazujejo (manifestirajo) s svojimi
vizualnimi (vidnimi) lastnostmi, kot so velikost, oblika, barva, sijaj, tekstura
(struktura), prozornost, opaciteta ...
VIDNI SPEKTRUM (Visible Spectrum)
Območje elektromagnetnega valovanja med 380 in 720 nm. Valovne dolžine znotraj
tega razpona so (barvni) dražljaji, ki v očesu povzročajo nastanek barvnih
učinkov. Kratke valovne dolžine povzročajo zaznavanje modro vijoličastih barv,
dolge pa oranžnih in rdečih.
VIEWING BOOTH glej SVETLOBNA KABINA
VRSTA SVETLOBE (Illuminant)
Spektralni sestav svetlobnega toka (svetlobne energije), ki osvetljuje objekte.
VRSTA SVETLOBE A (CIE) (Illuminant A (CIE))
Standardiziran spektralni sestav svetlobnega toka žarnice z žarilno nitko;
svetloba A je rumeno oranžna z vzajemno barvno temperaturo 2865 K.
VRSTA SVETLOBE C (CIE) (Illuminant C (CIE))
Standardiziran spektralni sestav svetlobnega toka žarnice z žarilno nitko,
ki simulira povprečno dnevno svetlobo; svetloba C je modrikasta z vzajemno
barvno temperaturo 6774 K.
VRSTA SVETLOBE D (CIE) (Illuminant D (CIE))
Standardiziran spektralni sestav, določen z neposrednimi meritvami dnevne svetlobe.
Najpogosteje je v rabi svetloba D65 z vzajemno barvno temperaturo 6504 K, druge
vrste pa so še D50 (standardizirana svetloba za grafično dejavnost po SIST
ISO 12647), D55 in D75. Razlikujejo se glede na dnevni čas.
VRSTA SVETLOBE F (CIE) (Illuminant F (CIE))
Standardiziran spektralni sestav svetlobnega toka fluorescenčnih žarnic. Tako
svetloba F2 predstavlja (simulira) hladno belo svetlobo z vzajemno temperaturo
4200 K, F7 pa širokotračno fluorescenčno svetlobo, ki je zelo podobna povprečni
dnevni svetlobi z vzajemno barvno temperaturo 6500 K. F11 je ozkotračna fluorescenčna
žarnica z vzajemno barvno temperaturo 4000 K.
VZAJEMNA BARVNA TEMPERATURA (Correlated
Color Temperature)
V slovenski literaturi tudi korelirana, podobna ali najpodobnejša barvna temperatura.
Vzajemna ali korelirana zato, ker se določi tako, da poiščejo tisto temperaturo,
pri kateri absolutno črno telo seva svetlobo enake ali skoraj enake barve,
torej svetlobo, ki je spektralno kar najbolj podobna svetlobi danega svetila.
X
W
WHITE LIGHT glej BELA SVETLOBA
Y
YELLOW glej RUMENA
Z
ZAPOREDJE TISKA (Sequence)
Vrstni red, v katerem tiskarski stroj tiska procesne tiskarske barve eno na
drugo. Skovanka, ki običajno označuje barvni model CMYK, še ne pomeni, da je
tako tudi zaporedje tiska. Na štiribarvnih strojih je običajno CMKY pogosto
pa tudi KCMY.
|
