V
zadnjih novicah smo pisali o tem,
kako pogosto moramo kalibrirati monitor. Ker so monitorji nestabilne naprave,
jih moramo kalibrirati precej pogosto. Različni tiskalniki (glede na tehnologijo
izpisa) so različno barvno stabilni, zato je potreba po kalibraciji različna.
Najmanj
so barvno stabilni laserski tiskalniki. Zahteve po barvni
točnosti so sicer tukaj najmanjše, saj imajo te naprave
na izpisih tudi precej drugih problemov, kot samo nihanje
barve (npr. črte, duhove, ...). Ker je sprememba barve
precejšnja tudi brez menjave vitalnih delov tiskalnika
(bobna, barv, korone, elektronike, ...) se svetuje kalibracija
na časovni osnovi - recimo dnevno ali na dva dni.
Pri
ink-jet tiskalnikih najbolj vpivajo na barvo tiskalna
glava, barva v tiskalnku, uporabljeni papir in elektronika,
ki vse skupaj krmili. Za glave velja, da so najmanj barvno
stabilne termalne glave (npr. HP). Ti tiskalniki se tudi
najmanj uporabljajo za barvno zahtevne izpise (npr. izdelavo
preiskusnih odtisov), a tudi za izdelavo plakatov je
največkrat potrebno izdelati nov ICC opis pri menjavi
posamezne glave. Bolj stabilni so tiskalniki z bubble-jet
glavami (npr. Canon), a tudi tu je glava potrošni material
in jo je potrebno po določenem številu izpisov zamenjati.
Takrat je v večini primerov potrebno izdelati nov ICC
opis. Najbolj so stabilne piezo glave (npr. EPSON), ki
se menjajo le pri okvarah. Pri teh tiskalnikih smo merili
barvno spremembo med izpisi v obdobju nekaj let in razlike
so bile minimalne. Pri vseh tipih tiskalnikov pride do
spremembe v barvah po menjavi elektronike. Tudi menjava
barve včasih privede do spremembe, a največkrat je to
problem z določeno kartušo - recimo pretečeni rok trajanja.
Papirji se proizvajajo z določenimi ponovitvenimi tolerancami,
kar seveda vpliva na ceno papirja. Tako med različnimi
serijami v proizvodnji papirja za preiskusni odtis praktično
ni razlike, tudi če papir merimo z inštrumentom, pri
papirju za produkcijo nekaterih proizvajalcev pa spremembo
lahko opazimo že s prostim očesom.
Kdaj
je razlika na izpisu prevelika za določene potrebe in
je potrebno izdelati nov ICC opis se morate odločiti
sami. Toleranca je v številkah definirana le pri izdelavi
preiskusnih odtisov po ISO standardu. V ostalih primerih
so tolerance lahko večje ali manjše - odvisno od izvajalca
in naročnika. Načeloma velja, da so pisane slike manj
nadležne za tiskanje, tiste z manj barvami pa bolj. Recimo
pisane fotografije za razstavo bo naročnik hitreje potrdil
kot črno-bele. Tam so napake bistveno bolj opazne in
moteče tudi za manj zahtevne naročnike.
Če
tiskate preko posebnih programov za tiskanje (recimo
EFI Colorproof XF) lahko ob spremembi barv izvedete le
postopek re-linearizacije, ki postavi trenutno stanje
tiskalnika na tako, kot je bilo pri izdelavi ICC opisa.
Če sprememba ni prevelika, to zadostuje, drugače je na
novo potrebno izdelati vse - linearizacijo, ICC opis
in mogoče celo kak korak optimizacije (za tisk preiskusnih
odtisov ali črno-belih fotografij). Če tiskate preko
gonilnika, teh dilem ni, saj v gonilniku ni ne linearizacije,
ne optimizacije ICC opisov. Postopek izdelave ICC opisa
je bistveno krajši, saj je zaradi RGB ICC opisov manj
kvadratov, je pa tudi rezultat precej manj natančen.
V dilemi,
kako pogosto kalibrirati tiskalnik, je tako največ odvisno
od naročnikovih zahtev in tehnologije, ki jo uporabljate
za tiskanje.
(objavljeno
09.10.2007)
|