Koliko stane izpisana stran na tiskalniku Xerox 7760?
Zbrali smo nekaj realnih podatkov in jih statistično obdelali.

Koliko stane izpisana stran?
Z barvnim nadzorom so izpisi ne le barvno pravilni, temveč tudi cenejši. V članku boste našli konkretne podatke za konkretno stran.

Kako smo s tiskalniki natisnili 3.500 vabil
Čas, stroški in vse kar sodi zraven.

Kako z ICC opisom vplivamo na porabo barve?
Pravilni izbor parametrov pri izdelavi ICC opisa za tiskalnik je ključnega pomena tako za kvaliteto izpisa, kot za porabo barve.

Nadzor nad barvami
Nekaj osnov barvnega nadzora - kako izdelamo ICC opis za vhodne enote, monitorje in izhodne enote.

Kalibracija dveh monitorjev
V nekaterih operacijskih sistemih lahko naletimo na probleme, ko želimo imeti dva kalibrirana monitorja na enem računalniku.

Kako barvi poiskati najbližji CMYK ali Pantone?
Imate neznano barvo (ki si jo je zaželela stranka) in 15 sekund časa ... ali vam bo uspelo?

Avtomatična konverzija barv na osnovi ICC opisa
Iz enega barvnega prostora v drugega - brez truda.

Problemi pri izdelavi ICC opisov za čitalnik
Še dobro, da je čitalnikov vsak dan manj

Kakšne barve so v inkjet tiskalnikih?
V inkjet tiskalnikih najdemo dye, pigmentne, UV, solventne, reaktivne ali sublimacijske barve.

V čem so novi EPSON tiskalniki boljši od starih?
Ali se splača kupiti nov tiskalnik? Kaj boste pridobili?

Preverjanje šob inkjet tiskalnika
Pravilno delovanje vseh šob je predpogoj za točne barve in tehnično neoporečen izpis ink-jet tiskalnika.

Obstojnost izpisov
Nobena barva ni obstojna, so le bolj ali manj obstojne kombinacije.

Kako pogosto moramo kalibrirati tiskalnik?
Večno vprašanje večine uporabnikov.

Barvni geslovnik
V reviji Grafičar je bil objavljen strokovni prevod X-Rite-ove knjižice o barvah. Na naši strani pa si lahko pojasnite pojme s pomočjo geslovnika.

Kako do večjega zaupanja v preiskusni odtis?
Kaj vse mora biti na odtisu, da vemo, v kaj gledamo?

Simulacija spot barv
V programih XF 4.1 lahko zelo dobro simulirate spot barve. A vendarle je potrebno paziti na nekatere manj znane probleme.

HT, CT ali RGB?
V programih XF in eXpress lahko izbirate med različnimi tipi rastriranja - Halftone (HT), Contone (CT) in RGB.

Primerjava produkcijskih RIPov
Primerjava najbolj znanih produkcijskih RIPov.

Na kratko:
Pravilni izbor parametrov pri izdelavi ICC opisa za tiskalnik je ključnega pomena tako za kvaliteto izpisa kot za porabo barve.

Daljše:
Izdelava ICC opisa za tiskalnik je v večini primerov sestavljena iz linearizacije in dejanske izdelave ICC opisa.

Pri linearizaciji je potrebno določiti t.i. TIL (total ink limit - največji skupni barvni nanos) in omejitev barve za vsak barvni kanal (CMYK). Nekateri programi omogočajo tudi določitev razmerja med svetlo in temno barvo (Cyan : Light Cyan, Magenta : Light Magenta, Black : Light Black).

Primer - omejitev črne na 90%, skupnega barvnega
nanosa pa na 360% v programu Heidelberg PrintOpen.

Teoretično je pri šest-barvnem tiskalniku največji skupni barvni nanos 600% (vsake barve po 100%), vendar ni medija, na katerega bi lahko tiskali s takim nanosom! Dejansko je skupni nanos zelo povezan s programom, s katerim izpisujete, barvami in papirjem. TIL vrednost nam pove, kakšna je največja količina barve, ki jo medij še lahko sprejme - ali drugače: nobena CMYK kombinacija nima večjega seštevka od te vrednosti. V večini primerov se ta številka giblje med 150 in 250.

Omejitev po barvnem kanalu je predpogoj za pravilen izpis barvne karte za izdelavo ICC opisa. Poenostavljeno povedano gre za procent, kjer izpis doseže polno pokritost in v izpisu ni razlike, če izpisujemo z večjo vrednostjo. Vrednosti so praviloma od 60 do 100%, v nekaterih primerih tudi pod 60%.

V tem primeru je magenta od 76% do 100% enaka, zato omejimo ta kanal na 76%

Izbira razmerja med svetlo in temno barvo ne privede do povečanja barvnega obsega, temveč samo do gladkosti izpisa v svetlih tonih in do spremembe cene izpisa. Človeško oko lažje loči temne in redko posejane barvne pike, kot svetle in gosto posejane. Zato so že pred leti proizvajalci ink-jet tiskalnikov začeli uporabljati svetle odtenke. Če poenostavimo in si prestavljamo, da sta svetla in temna barva v razmerju 1:2, potem nam je jasno, da je odtenek neke barve (recimo 20% C) možno izpisati samo z temno barvo (20% C), samo svetlo barvo (40% Lc) ali z neko kombinacijo obeh barv (npr. 10% C in 20% Lc).

Raster lažje opazimo, če je barva temna.

Po uspešno narejeni linearizaciji tiskalnika izpišemo barvno karto, jo izmerimo in na osnovi meritve naredimo ICC opis. Pri sami izdelavi ICC opisa imamo na voljo precej parametrov, od katerih na končno porabo barve pri tiskanju vpliva predvsem način generacije črne. Teoretično bi za tiskanje lahko uporabljali samo CMY barve, saj bi lahko črno dobili kot seštevek teh barv. Praktično to ne gre, saj nam da ta seštevek neko temno rjavo barvo. Zato (in zaradi TIL-a) je potrebno uporabiti določen matematični model za zamenjavo CMY barv in ustrezno nadomeščanje s črno (K) barvo. Poznamo dva glavna matematična modela - GCR in UCR. Pri obeh je tudi precej parametrov, najbolj je pomemben tisti, ki določa začetek črne barve. Če uporabimo več črne barve pri temnih tonih, bo barve na izpisu manj, a črne točke so bolj vidne in izpis bo bolj zrnat.

Različni načini generacije črne v programu GretagMacbeth ProfileMaker:

GCR - ta način je zelo primeren za izdelavo plakatov, ki jih bomo gledali
od daleč, saj je razmerje med ceno izpisa in kvaliteto je zelo dobro.

UCR se ponavadi uporablja pri izdelavi preiskusnih odtisov in fotografij.

MaxK (čimveč črne) - je bolj za primer. V praksi se skoraj ne uporablja,
ker je izpis zelo zrnat, pa tudi barvna točnost je komaj sprejemljiva.

NoK (brez črne) - je drugi mejni primer. Tudi tega v praksi ni, saj je
reprodukcija v temnih tonih slaba.

Konkretno:
Po ISO standardu za ofset tisk je nevtralna siva sestavljena kot naslednja CMYK vrednost: 50,40,40,0. Recimo, da jo lahko izpišemo prav s temi vrednostmi tudi na tiskalniku. V tem primeru je seštevek 130%. Isto sivo lahko izpišemo tudi samo s črno - ekvivalent bi bil 61% črne. Če bi upoštevali prejšnjo predpostavko, da je razmerje med svetlo in temno barvo 1:2, pa lahko tako sivo na ink-jet tiskalniku izpišemo tudi kot CcMmYK = 10, 80, 10, 60, 40, 0. Če seštejemo te vrednosti, dobimo 200%. Tako lahko isto sivo izpišemo z 61%, 130% ali 200% nanosom barve na papir. In za neko večjo površino porabimo 61 ml, 130 ml ali 200 ml barve. Več kot očitno je, da ne gre za razmerje +/-10%, temveč za razmerje večje od 1:3, kar sploh ni zanemarljivo. Še denarno - pri večjih tiskalnikih je 1 ml barve približno 0,4 EUR. Torej v prejšnjem primeru govorimo o ceni izpisa 24 EUR ali 80 EUR - za isto površino iste (sive) barve!

Ne pozabite:
Preveč barve na izpisu je nadležno tudi zaradi daljšega časa sušenja. Več je tudi možnosti za zlepljanje izpisov in za napake pri dodelavi - npr. pri plastificiranju.