Na kratko:
Ceno splošne izpisane strani je nemogoče izračunati.
Z barvnim nadzorom so izpisi ne le barvno pravilni, temveč tudi cenejši.
Daljše:
Strošek strani je odvisen od količine barve, ki je potrebna za izpis in cene
barve. Oba parametra sta v večini primerov praktično nedoločljiva. Seveda
to trditev lahko utemeljim. Količina porabljene barve je odvisna od motiva,
ki ga izpisujemo. Slika sončnega zahoda nad morjem in slika meglene jesenske
pokrajine nista enako barvno nasičeni.
Različna
barvna nasičenost
V boljših
programih za obdelavo slik lahko dobimo podatek o dejanski
barvni nasičenosti (npr. v programu Adobe Photoshop v
funkciji Histogram). A ta podatek nam niti približno
ne pove dejanske porabe barve, saj ne upošteva barvnega
nadzora pri izpisu. Barvni nadzor ne skrbi le za pravilne
barve na izpisu, temveč tudi za optimalno porabo barve.
Večina izpisov, ki so narejeni brez barvnega nadzora,
je pretemnih in barvno prenasičenih. To tudi pomeni,
da je na izpisu preveč barve, kar seveda pomeni, da je
izpis predrag. Na količino porabljene barve vplivajo
tudi parametri, s katerimi je bil določen ICC opis narejen.
Tudi
do cene enega mililitra barve običajno ne moremo priti
enostavno. Nekateri tiskalniki imajo eno skupno barvno
kartušo (za CMYcm). Ko porabimo eno od barv, moramo zamenjati
kartušo in tako ostale barve vržemo v smeti. Koliko je
katere barve ostalo, je odvisno od motivov, ki smo jih
s tako kartušo izpisovali. Primer: močno zelene površine
so sestavljene iz ciana in rumene. Magente gre malo ali
nič. Iz izkušenj s tiskalniki, ki imajo ločene kartuše,
vemo, da je razmerje menjav kartuš pri fotografijah in
grafičnih straneh približno 3(Y,Lc,Lm) : 2(C,M) : 1(K).
Naslednji problem pri izračunu predstavlja pomanjkanje
podatka o količini barve, ki je v kartuši, saj dostikrat
tega podatka enostavno ni možno dobiti. Pa tudi, če ga
imamo, nam manjka podatek o ostanku barve. Manj znano
je, da večina tiskalnikov ne porabi vse barve iz kartuše.
Dejansko gre za tehnični problem, saj je za glavo tiskalnika
precej slabo, če ostane brez barve. Proizvajalci ta problem
rešujejo tako, da čip na kartuši vodi evidenco o porabljeni
barvi. Varnostni faktor je ponavadi precej visok, saj
so znani primeri, ko v kartušah ostane tudi več kot četrtina
barve. Če vas zanima ostanek pri vašem tiskalniku, ga
izmerite - recimo z inekcijsko iglo. V praksi se izkaže,
da ta ostanek ni vedno enak in da je različen za različne
barve (recimo - v nekaterih tiskalnikih vedno ostane
več magenta kot cian barve).
Dodatni
parameter pri porabi je procedura pri vklopu tiskalnika
in čiščenje glave, ki je tudi precej neznana spremenljivka
pri izračunu. Praktično vsi ink-jet tiskalniki pri vklopu
naredijo določeno proceduro, katere sestavni del je tudi
preventivno čiščenje glave. Večina tiskalnikov pozna
več stopenj pri čiščenju šob. Katero bo tiskalnik uporabil,
je odvisno tudi od tega, kako ste ga ugasnili (pravilno
ali pa je mogoče zmanjkalo elektrike) in koliko časa
je bil ugasnjen.
V ceno
izpisa strani je potrebno všteti tudi ostali potrošni
material:
- pri termalni tehnologiji so potrošni material tudi glave tiskalnika, ki jih
je potrebno
- zamenjati na določeno število
menjav barv in ki pri določenih modelih predstavljajo
- precejšen strošek,
- nekateri tiskalniki imajo sistem za odpadno barvo, ki ga lahko zamenja uporabnik
- sam, pri drugih je za menjavo
potreben servisni poseg.
Konkretno:
Nekateri tiskalniki vodijo statistiko, ki pove, koliko barve je bilo porabljene.
Tako lahko po izpisu izvemo, koliko barve smo porabili za zadnji izpis.
Naša testna forma pokaže v programu Photoshop pokritost 100 od 400 (25%).
Tiskalnik Epson Stylus Pro 4000 v 2xCMYK konfiguraciji je pokazal, da je
porabil 11ml barve za deset izpisanih strani (ostali tehnični podatki so:
papir EFI Proof 9150 semimat, generacija črne UCR, začetek črne pri 60%,
uporabljena ločljivost 720x720 dpi). Velikost testne forme je A3+ (329
mm x 483 mm).
Tiskalniki
tiskajo v CMYK načinu.
Levo je prikaz z vsemi barvami, desno po posameznih barvnih kanalih.
Tako.
Sedaj vemo, da je bilo za eno A3+ stran porabljeno
1.1ml barve. Kartuša Epson K3 črnila kapacitete 110ml
stane 49 EUR, 220ml pa 81 EUR. Za ta tiskalnik lahko
predpostavimo, da ostane v kartuši 15ml barve. Tako
dobimo 0,52 EUR/ml, če uporabljamo 110ml kartuše oz.
0,40 EUR/ml, če uporabljamo 220ml kartuše. Cene so
informativne in brez DDV.
Še
nekaj številk:
Epson 4000 2xCMYK konfiguracija: 1.1ml (100%)
BEST RIP; Papir 9150 (proof); Ref: Tiskarna Pleško
Epson
4000 CMYKcmkK konfiguracija: 1.6ml (145%)
Gonilnik; Semimat nastavitev
Epson
4000 CMYKcmkK konfiguracija: 1.42ml (129%)
BEST RIP; Papir 9150 (proof); Ref: ISO Coated
Epson
4000 CMYKcmkK konfiguracija: 1.36ml (123%)
BEST RIP; Papir 9150 (proof); Ref: Tiskarna Pleško
Epson
4000 CMYKcmkK konfiguracija: 1.1ml (100%)
BEST RIP; 'ON Ofset' papir (navadni ofset papir)
Epson
4400 2xCMYK konfiguracija: 1.16ml (105%)
BEST RIP; Papir 9150 (proof); Ref: Tiskarna Pleško
Epson
4800 CMYKcmykk konfiguracija: 1.45ml (132%)
BEST RIP; Papir 9150 (proof); Ref: Tiskarna Pleško
Ostali
parametri so isti, kot je opisano zgoraj v članku.
V oklepaju je faktor - 1.1ml = 100%
Uporabljene
oznake:
C - cyan (cian)
c - light cyan (svetla cian)
M - magenta (magenta)
m - light magenta (svetla magenta)
Y- yellow (rumena)
K - black (črna)
k - light black (svetla črna - siva)
(objavljeno
17.01.2005)
|